Deset korakov do popolne destilacije

Bili smo srečneži in se udeležili izobraževanja o profesionalni destilaciji, ki ga je vodil Marco Valussi, cenjeni aromaterapevtski kolega iz Verone in vodja projekta Gadoi. Dokler so informacije še sveže, je priročno nekatere ugotovitve strniti “na ekran”  in ko že to počnemo, ne bo škodilo, če boste imeli nekaj od tega še vi, dragi obiskovalci, ki morda ravno tako destilirate. Ljubitelji destilacije v bakrenem alembiku se ob dišečih eksperimentih srečujemo s kopico praktičnih vprašanj. Kateri destilator je dober? Kako velik naj bo? Na kaj biti pozoren? Kdaj nabirati rastline? Katere dele rastlin? Parna ali vodna destilacija ali kombinacija obeh? Namakanje materiala? Rezanje? Sušenje? In še in še.. Po Marcovem izobraževanju se človeku odpre mnogo širši pogled na destilacijo. Naj strnemo nekaj ugotovitev, ki vam morda pridejo prav.

1. IZBIRA DESTILATORJA

Za začetnike je povsem primerno posedovati manjši bakreni alembik, na primer 5 ali 10 litrski ter se igrati s pridobivanjem hidrolatov. V tako majhnem destilatorju sicer ne boste mogli pridobivati eteričnih olj (ali le nekaj kapljic), se boste pa lahko veliko naučili o destilaciji in se pripravili na kasnejše bolj profesionalne podvige, ki bodo vključevali tudi pridobivanje eteričnih olj. Če bodo vaše ambicije zrasle, razmislite o nakupu vsaj 30 litrskega destilatorja iz nerjavečega jekla (ker je inox bolj inerten material kot baker in ga je lažje čistiti). Čiščenje je še posebej pomembno, če želite destilirati različne rastline in ne le eno.

2. PARNA ALI VODNA DESTILACIJA?

Parna destilacija je vedno boljša izbira kot vodna! Pri vodni destilaciji prihaja do refluksa, zaradi česar izgubimo dobršen del eteričnih olj, ki pristanejo v odpadni vodi. Zato se za vodno destilacijo velja odločiti le v primeru, ko je neobhodna: pri nežnih cvetovih (npr. vrtnica), kadar imamo aromatičen material v obliki prahu (npr. posušena in v prah zmleta sandalovina) in podobno. Ker v primeru parne destilacije rastlinski material ni v stiku z vodo, bo destilacija  bolj učinkovita, pridobili bomo kvalitetnejše eterično olje in hidrolat in bomo torej nagrajeni z izdelki, ki bolje reprezentirajo rastlino.

3. OBDOBJE NABIRANJA IN CIKLUS RASTLINE

Rastlinski material je pomembno nabrati v pravem času za vaš specifičen namen. Za liste ali vejice obdobje nabiranja niti ni tako pomembno, kajti razlike se poznajo le pri količini pridobljenih eteričnih olj, ne pa toliko tudi v sestavi. Cvetovi pa se skozi različne rastne faze zelo spreminjajo in tako se bo razlikovala tudi kemijska kompozicija vaših produktov. Oz. v praksi: rožmarin lahko destilirate vse leto, a če ga boste nabirali v času cvetenja, bo izdelek vseboval tudi komponente, ki služijo privabljanju opraševalcev in bo imel zato lepši, bolj cvetni vonj. Aktivne učinkovine EO v listih in vejicah služijo predvsem zaščiti rastline (npr. 1,8 cineole), medtem ko cvetovi na vrhuncu cvetenja vsebujejo veliko komponent, ki privabljajo opraševalce (npr. linalool).

aldo.jpg

4. VREMENSKI POGOJI

Aromatične rastline nabirajte le v suhem vremenu. Če dežuje, moramo z nabiranjem počakati 10-14 dni. To je zelo pomembno, kadar destiliramo rastline, ki imajo žleze z aromatičnimi hlapnimi spojinami na površini (npr. ustnatice). Dež namreč “spere” določen del eteričnih olj, pa tudi metabolizem rastline je drugačen v sončnem vremenu kot v dežju. Poleg tega moker material ni primeren za parno destilacijo, ker voda ovira prehajanje pare.

5. SVEŽE ALI SUHE RASTLINE

Večininoma se najbolje obnese destilacija sveže nabranih rastlin, dober primer za to so sivka, timijan, origano. Rastline, katerih listi so bolj gladki in bleščeči, je priporočljivo pustiti malce oveneti (le nekaj ur), primer za to je meta.

6. REZANJE RASTLIN

Nabirati le cvetove ali tudi stebelca? Če si zopet ogledamo sivko, je priporočljivo nabirati cvet plus cca. 10 cm stebelca. Kajti stebelca nam bodo pomagala, da bo kotel bolj enakomerno in lepše natlačen. To je še posebej pomembno pri rastlinah z majhnimi cvetovih, kot je na primer kamilica, ker bi lahko v primeru destilacije zgolj cvetov, povzročili neprehodne strdke in tako blokirali prehod pare.

7. POLNJENJE KOTLA

Natlačiti ali ne natlačiti material? Za dober rezultat destilacije je vedno dobro natlačiti material, ker je takšna destilacija bolj ekonomična in učinkovita. Posebno pozornost je potrebno nameniti temu, da material enakomerno razporedimo ter smo pozorni na robove, ki se stikajo s steno kotla. Prav tam nam lahko para najbolj “uhaja” in tako bomo v končnem izdelku ostali brez večine aromatičnih komponent in bomo destilirali le vodo.

rman.jpg

8. PREGLED DESTILIRANEGA MATERIALA

Po končani destilaciji si vedno oglejte v kakšnem stanju je “odpadni material”: tako same rastline kot tudi vode na dnu kotla. Če je rastlinski material neenakomerne barve, to pomeni, da destilacija ni potekala homogeno in para ni uspela enakomerno “ujeti” aromatičnih snovi. Če je voda temne barve, je najverjetneje prišlo do refluksa, kar je posledica prerahlo natlačenega kotla ali premajhnega pretoka pare. Iz vseh teh opažanj se lahko veliko naučite ter izboljšate svojo destilacijo.

9. HRAMBA IZDELKOV IN UPORABA

Ker verjetno večina izmed vas pridobiva hidrolate, ni odveč omeniti shranjevanja izdelkov. Hidrolati so izredno podvrženi kontaminaciji, zato jih vedno shranjujte v sterilne stekleničke in hranite na hladnem. Zelo pazite tudi na stik z rokami, čistost čaš, cevk, stekleničk. V tem primeru bodo načeloma uporabni vsaj eno leto. Uporabite jih kot tonik za obraz, kot dodatek jedem in pijačam, za pripravo kozmetike, za nego telesa, vzdrževanje zdravja in dobrega počutja. Vkolikor ste bili nagrajeni tudi z eteričnimi olji, jih s pomočjo pipete ali separatorja ločite od hidrolata ter shranite v stekleničke, tako da EO sega do vrha. Pri hidrolatih je največje tveganje mikrobiološka kontaminacija, pri EO pa je najbolj škodljiva oksidacija – torej zrak v steklenički. Vse izdelke opremite z nalepkami.

Hidrolati4.jpg

10. PISANJE DNEVNIKA

Pišite, pišite, pišite!  Omislite si “destilacijski dnevnik”, v katerega je smiselno zapisati:

  • datum destilacije
  • mesto nabiranja materiala
  • vrsto aromatične rastline
  • težo aromatičnega materiala
  • količino vode, s katero destiliramo
  • čas ekstrakcije
  • količino pridobljenega hidrolata / eteričnega olja

Če se želite izpopolniti v umetnosti destilacije, vabljeni na izobraževanja v Šoli Aromaterapije.

In seveda: naj vam kotel lep poje. 

NAZAJ NA VSE OBJAVE